Kaj pravzaprav je hipnoza?
Hipnoza
Zdi se, da hipnoza tudi pri nas doživlja preporod in postaja vse bolj priljubljena . .
Kaj pravzaprav je hipnoza?
Hipnozo lahko opredelimo kot stanje, v katerem lažje in hitreje pridemo do notranjega uma, notranjega vesolja, vplivamo na osrednji živčni sistem, na avtonomni živčni sistem, organe, imunski sistem, nevroendokrini sistem – povedano preprosto – na um-telo.
S hipnozo lahko dekodiramo globoke vsebine, ki na nas delujejo iz nezavednega, ki se jih ne zavedamo, in usmerjajo naše občutke, čustva, misli, ideje in spremenimo njihov pomen, samopodobo in kar je najbolj pomembno, začutimo ljubezen do sebe (dejansko okrog srca čutimo toploto).
Hipnoza je v veščih rokah izjemno močno orodje pri ugotavljanju podzavestnih procesov, vzorcev, želja, samopodobe, sproščanja, hitrega pomnjenja in priklica notranje bolečine, skratka popolne sprostitve uma-telesa.
Hipnozo v bistvu poznamo vsi, saj smo prva leta našega življenja neprestano v hipnotičnem stanju! To pa hkrati pomeni, da v tem obdobju nekritično sprejemamo vse, kar nam govore. Žal se odrasli tega ne zavedamo in otrokom namesto spodbude vlivamo svoj strah, onemogočamo jim učenje in jih učimo zanikati občutke: ‘pazi, urezal se boš’, ‘pazi, da ne padeš’, ‘ne dam, spet boš polila’, ‘ti bom jaz zapela srajco, ti ne znaš’, ‘saj nič ne boli’, ne cmeri se, saj nisi punca’.
Večina ljudi hipnozo pozna kot metodo, s katero je mogoče odpraviti kajenje, kje vse je še uporabna?
To je le en majhen delček uporabe hipnoze, saj sodobna hipnoza posega, blaži, rešuje, uravnoveša našo bit, naše notranje vesolje, kjer je biokemično zapisano vse, kar smo doživeli, občutili. In če je potlačeno, pride ven. Jezik tega vesolja je biokemičen. Govori nam skozi visok pritisk, nenehno napetost, stres, preobremenjeno srce, preveč ali premalo želodčne kisline, nerazpoloženost, slabo počutje, otožnost, nihajočo depresijo, avtoimunsko bolezen.
Terapevtska hipnoza je učinkovita pri odpravljanju hudih ponavljajočih se bolečin, kot so zobobol, migrene, glavoboli, pekoče bolečine, pritisk v trebušni votlini, stiskanje v srcu. Odprava bolečine je praviloma takojšnja, če vzroki niso organski. Če pa so vzroki organski, bolečina izgine začasno, nato je takoj treba odpraviti vzrok. Zanimivo je, da nam naš notranji um običajno pove vzrok za te bolečine, v številnih primerih, je vzrok nezavedna krivda.
Hipnoza je izjemno učinkovita pri zdravljenju travme, nastale v času nosečnosti, poroda ali zgodnjega otroštva. Močna bolečina v tem obdobju povzroči stalno bolečino. Fiziološka posledica je lahko visok nivo stresa, zaradi tega visok ali nihajoč pritisk, nemirno srce, napet in nemiren želodec, slaba prebava itd. Ko odkrijemo, kaj smo čutili v tem zgodnjem obdobju, je to začetek zdravljenja bolečine.
Hipnoza je uporabna tudi pri odpravljanju ali blaženju avtoimunskih bolezni, kot so dermatitis, alergije, astma, artritis, rak. V dovolj globokem hipnotičnem stanju ugotovimo vzrok, ki je pogosto velik strah, ki smo ga doživeli v zgodnjem otroštvu, ali se je morda naselila v našem umu ob kakšnem velikem razočaranju (krivica, poniževanje, izguba), občutek krivde, da nismo dovolj dobri, da bi prejeli ljubezen, po kateri tako močno hlepimo (od staršev, partnerja, partnerke, moža, žene), občutek odtujenosti, ko se ne počutimo kot član družine.
S povezovanjem s svojim notranjim umom, notranjim vesoljem s pomočjo hipnoze lahko presežemo občutek nezadovoljstva, ločenosti. Ko se povežemo s svojim jazom, se spremeni doživljanje realnosti in lažje se povežemo z najbližjimi. Kdor ne čuti sebe, tudi drugih ne more in do njih ne zna najti prave poti.
Hipnoza je zelo uspešna pri odpravljanju jecljanja, v primeru, ko gre (in tako je največkrat) za duševne vzroke. Ugotovljeno je bilo, da tisti, ki ne želijo opustiti te svoje značilnosti, v bistvu nočejo izgubiti pozornosti svojih bližnjih.
S hipnozo lahko odpravimo tudi različne fobije
Fobija je nelogičen strah, ko je bojazen izzvana samo ali predvsem v določenih okoliščinah, ki na splošno niso nevarne – na primer majhen kuža, ki ga soseda prinese v bližino. Oseba začuti paničen strah, telo je pripravljeno na beg, poveča se srčni utrip, sprošča se adrenalin itd.
Običajno lahko hitro odkrijemo vzrok za takšen strah, ki nato povsem izgine. Običajno je to dogodek, ki v zelo mladem bitju (večina vzrokov sega v prva tri leta življenja) povzroči velik strah.
Kaj pa različne odvisnosti – na primer alkoholizem, odvisnost od hrane?
Alkoholizem ni bolezen, temveč posledica hude bolečine. Alkoholiki, tako kot narkomani, izhajajo iz družin, ki jih imenujemo čustveni hladilnik, v katerih mlado bitje ni imelo dovolj ljubezni, ki je nujno potrebna za zdrav razvoj uma-telesa.
Odnos do prehranjevanja lahko izvira iz davne podzavestne želje po umiritvi ali izgovoru ali pobegu pred pritiskom. Podzavest zajetnega človeka na primer lahko želi, da ta ni privlačen nasprotnemu spolu, ker je doživel eno ali več velikih razočaranj. Na tak način torej postane manj zanimiv in razočaranje si prihrani. Vzroki pri bulimiji in anoreksiji so drugačni, vendar pa je način ugotavljanja vzrokov in njihovega spreminjanja enak.
Kateri pogoji so potrebni, da je hipnoza učinkovita? Verjetno je zelo pomembno zaupanje med klientom in terapevtom?
Hipnoza je lahko učinkovita le takrat, kadar si človek želi spremembe, mora biti torej pripravljen sodelovati. Kadar ima človek na primer podzavestno željo po slabem, celo po smrti, je prvi korak, da se tega začne zavedati, nato pride ljubezen do sebe, do življenja, šele zatem je mogoče v umu-telesu doseči spremembo. Čeprav se morda sliši nenavadno, obstajajo ljudje, ki želijo zavestno ali podzavestno še naprej uživati v pozornosti okolice zaradi na primer astme, jecljanja . .
Tudi v primerih, ko je nekdo nenehno deležen hudih krivic, zavračanja, poniževanja, negiranja ustvarjalnosti, če je brez želje po življenju ali brez upanja, da bo deležen pohvale, je v njem težko prižgati plamen samospoštovanja in ljubezni do sebe.
Na splošno velja, da se tistega, ki noče, sploh ne da spraviti v stanje hipnoze – je to res?
Napačno je mnenje, da nekoga ne moremo hipnotizirati ali da še nikoli ni bil v stanju hipnoze. Dejansko lahko v stanje hipnoze pospremimo skoraj vsakega, če želi. Največja ovira je strah ali prevelika napetost, ki prepreči usmerjeno pozornost. Tudi prevelika želja je lahko ovira.
Še enkrat poudarjam, da gre za sodelovanje med dvema osebama, ki skupaj raziskujeta notranje vesolje. Če ni sodelovanja, ni hipnoze. Ne gre za to, da koga hipnotiziramo. Gre za to, da na ta način odkrijemo in odpravimo vzroke neravnovesja.
Hipnoterapevti izhajate iz stališča, da je neravnovesje v človeku vzrok vseh bolezni. Potem odprava ravnovesja pomeni zdravje?
Bolezen je posledica ‘napačnega’ delovanja podzavesti. Nastane zaradi neuravnovešenosti v človekovem notranjem svetu, umu, podzavesti. Šele ko bolan človek uravnovesi nezavedni in zavestni del uma, lahko obrambni (imunski) sistem prizadetega usmeri svojo uničujočo moč v odpravo bolezenskega stanja in doseganje ravnovesja v telesu. Za spremembo psihičnega in potem tudi fizičnega stanja moramo najprej ugotoviti vzrok in pomen bolezni. Spremembo stanja organizma sproži notranji um.
Za človeka so izjemno pomembna tako čustva kot način mišljenja – ali pogosto mislimo slabo, pričakujemo slabo, govorimo o slabem; ali se poslušamo, raziskujemo od kod prihajajo slabe misli, slabi občutki; kako sprejemamo sporočila uma-telesa iz sanj – kako torej komuniciramo s samim seboj. Um-telo je naš raziskovalni laboratorij, kjer želimo doumeti sebe. Tako se lahko izboljšujemo in iščemo resnico, sebe. Tudi telo je del našega podzavestnega uma, ki ne razume besed, potrebuje pa dotik.
Večji del našega življenja je poudarek na ‘kaj mislim’ in manj na ‘kaj občutim’. Toliko vsega je naravnano na mišljenje, da občutkov več ne čutimo, čustev ne kažemo. Kolikokrat smo zaustavili žalost, ki je ostala potlačena v podzavesti in kasneje vpliva na nas tiho, nevidno in zelo vztrajno. Če želimo pozdraviti telo, moramo pozdraviti dušo, podzavest in zavest. Tam je vzrok. Telo samo kaže, kakšni smo v svoji globini, kakšni smo resnični. Kot je dejal dr. Albert Schweitzer: »Bolj pomembno je, da zdravnik pozna človeka, ki ima “bolezen”, kot da pozna bolezen, ki “ima” človeka«.
Veliko ljudi zelo ovira slaba samopodoba. Že ob sami misli ne javno pohvalo, nagrado zmrznejo. Ne dovolijo si ničesar lepega, prijaznosti, pozornosti. Čeprav je nova, svetla pot le korak pred njimi, tega koraka ne naredijo. Zakaj? Ker jim je bilo že v maternici sporočeno, da so nezaželeni.
V primerih, ko je človekova preteklost polna velike žalosti, je delo zelo zahtevno. Obiskati in pozdraviti to bolečino ni preprosto. Spreminjanje samopodobe je podobno plezanju na strmo goro. Zahtevno veliko energije, odločnosti, poguma in volje. A ko človek končno začuti ljubezen do sebe, je to nekaj čudovitega, kar za sabo povleče tudi spremembe okolice.
Kako uspešne so terapije s hipnozo pri bolnikih z rakom?
Doseči spremembo pri ljudeh, ki doživijo šok ob novici, da imajo najhujšo avtoimunsko bolezen – enega od več sto vrst raka, je težko.
Za spremembo psihičnega in posledično fizičnega stanja moramo najprej ugotoviti vzrok in pomen bolezni. Vsakdo lahko poveča sposobnost svojega obrambnega sistema in s tem zdravljenja tako, da odpravi napačne podzavestne miselne procese, ki povzročajo bolezen. Ti so v globoki podzavesti, zato se jih ne zavedamo.
Oboleli ljudje so v življenju pridobili podzavestne vzorce ali prepričanja, ki prispevajo k nastanku bolezni. Ugotoviti je treba, kakšni so ti vzorci. Praviloma je pot zaradi globoke bolečine in zanikanja prizadetega do najglobljih, najhujših, samouničevalnih in zato za ozdravitev najbolj pomembnih vsebin, dolga in zahtevna.
Zanimivo je, da je s hipnozo moč omiliti negativne posledice običajnega zdravljenja bolezni – kemoterapije in usmeriti njeno uničevalno moč v tisti del, ki ga želimo zmanjšati.
Kaj pa samohipnoza?
S samohipnozo v nekaj trenutkih dosežemo popolno umiritev misli (skrbi) in telesa, torej uma-telesa. Takšna 30-minutna umiritev je izjemna in enakovredna petim uram spanja.
V hipnotičnem stanju, ki ga dosežemo in usmerimo sami, se nam pozornost izjemno osredotoči, tudi do devetkrat. Ničesar več ni, kar bi nam kradlo pozornost, izginejo zvoki, slike, skrbi. Čeprav slišimo, kaj se dogaja okrog nas, se um ne zmeni za to. Zato je hipnotično stanje tudi zelo primerno za učenje tujih jezikov ali podobnih vsebin. Sedite, ležite, se odpočijete in vmes naučite novih vsebin.
Imamo resnično neverjetne zmogljivosti pomnjenja. Občutke, slike, zvoke, okuse – vse čutilne podatke, ki jih možgani spremenijo v informacije, lahko podoživimo v hipnotičnem stanju.
Sugestije, predlogi, želje, ki jih ponavljamo (s tujko afirmacije), delujejo. Če se globoko sprostimo, je lahko to plitva samohipnoza. A se zgodi, da lepe misli učinkujejo negativno. Kot je dejal Aristotel: »Če dvoje običajno nastopi skupaj, bo občutenje ene v misli takoj priklicalo še drugo. « Morda je misel, ki si jo ponavljamo, povezana s travmatičnim dogodkom v našem ranem otroštvu in na ta način sprožimo takratne občutke, ki so globoko zapisani in nedostopni zavesti.
V zadnjem času hipnozo uspešno uporablja tudi vse več vrhunskih športnikov.
Zanimiva je sodobna uporaba hipnoze v športu. Največja težava na poti do uspeha je namreč dvom vase, neprestane misli o napaki, ki se potem tudi zgodi. Težko je pred preizkušnjo doseči popolno zaupanje vase, umiritev in osredotočenje na uspeh. To velja za vsakogar. Marsikdo se težko spravi v gibanje. Če je tako, je s hipnozo dokaj enostavno doseči spremembo in postati odločno naravnan športnik oz. športnica.
www.elle.si